Šmarna gora

02.Julij.2009 | 01:25

Danes sem se ponovno malce migal . Plani so bili na začetku ZELO drugačni in ker moja pozabljiva glava ne drži vedno vseh informacij na pravih mestih, sem moral kolesarski izlet v Šenčur prestaviti na kak drug dan . Na hitro sem se odločil, da bom kot alternativo ubral en kolesarski vzpon na Šmarno goro.

Pričakoval sem nekaj klančkov, toda pričakala me je cela poslastica . Preden sem pridihal do vrha, je iz mene dobesedno teklo v potokih. Sopara in napor sta naredila svoje. Je bilo pa zanimivo opazovati kako lepo kaplja iz rokavov .

Na vrhu nisem zgubljal preveč časa, temveč sem se kar takoj pognal nazaj proti Ljubljani, kajti čakalo me je še precej kodiranja, kar pa se nikakor noče opraviti samo od sebe!

Še statistika vzpona: klik.

PS. Ko grem drugič je plan izboljšati čas na 1:30:00, nato pa da vidimo do kam se da
Note to self: Zamenjaj ploščice na diskih drugače bo kmalu grmovje edina varianta ustavljanja!

Kolesarjenje z Ezo-tom

01.Julij.2009 | 02:20

Danes (no ja teoretično včeraj) sva se z Ezotom odpravila na novo kolesarsko ekspedicijo . Tokrat je pot izbiral on in moram priznati, da mi je bila tura res zelo všeč. Čeprav je bila bolj ravninska je vse skupaj začinil z nekaj dobrimi klanci (naj se vidi kdo spohiha zadaj), dodal nekaj zanimivih spustov in postregel z lepim razgledom nad okolico.

Vse skupaj se je začelo v Mariboru ob 9.00 zjutraj, ko sva pognala svoja kolesa na pot. Vreme je bilo lepo sončno čez cel dan in to se mi sedaj MOČNO pozna na mojih izpostavljenih delih kože. Dobil sem lepo, zdravo rdečo barvo . Za začetek mi je pokazal grad Vubrek (sledila je krajša pavza za rehidriranje), kjer se je lepo razprostiral razgled nad okolico, nato pa sva pognala pedala naprej proti Ptuju. Tam sva se povzpela še na Ptujski grad in naredila hiter postanek. Po postanku sva se odpeljala proti Ptujskemu jezeru in uživala v vožnji po nasipu ob bregu jezera. Čeprav je že precej tolkla sopara in vročina v obraz so pedala kar dobro držala kadenco in hitrost

Po nekaj dobrih kilometrih sva že drvela proti klancem, ki so stratežko nameščeni pred Velikim Okičem. Tam pa se je začelo resno sopihanje, kajti nekateri deli klancev so kar presneto strmi . Nekaj švicanja in globokega dihanja kasneje sva že veselo uživala na Ezovem vikendu. Postregel mi je s kozarcem domačega vina ... odličnega okusa, toda za dehidrirano osebo, veliko premočan . Po daljšem premoru sva se odpravila nazaj proti Mariboru in tokrat izbrala drugo pot. Jaz sem si močno želel vsaj enkrat peljati s kolesom po avtocesti . Ker je tam v gradnji nov odsek avtoceste sva si privoščila kolesarjenje po "prvi slovenski kolesarski avtocesti" . Občutek je fenomenalen - široka nova cesta in popolna ravnina. Naredil sem manjši filmček med drvenjem nazaj (ignorirati je potrebno vse moje sopihanje - ja nekaj km sem že kar imel za seboj )

Ko sva prispela nazaj v Maribor pa sva se odločila, da obdelava še en krajši vzpon po Pohorju. Ezo je predlagal vzpon do adrenalinskega parka in nato spust nazaj v Maribor, kaj več si itak nisva bila sposobna privoščiti, saj so bile noge že MOČNO zdelane in počasi se je že kar čutilo bolečine v mišicah. Med vzpenjanjem je tudi vreme malo spremenilo pogoje in za kratek čas spustilo manjšo ploho, katera pa je povzročila vrav lepo blatno kopel - Predvsem med spustom (še fotka umazanega Ezota).

Tura je bila resnično fenomenalna in vsekakor se bom kmalu vrnil nazaj v Maribor, da mi Ezo razkaže še slavne Pohorske klance .

Lahko si ogledate še statistiko kolesarjenja in delno izrisano pot na google maps. Na karti manjka vrisana proga do adrenalinskega parka, ker ni vrisanih poti - žal . Na razpolago pa sta še dva videota

1. Video je snemam med spustom, ko sva se varčala nekaj kilometrov od Velikega Okiča (Ezota je skrbelo, da sem imel kje srečanje z grmovjem - iskal sem telefon in precej zaostal zato se je ustavil nekje na pol poti.

2. Pa še prijeten posnetek vožnje po avtocesti, ko se pogumno peljeva po nasprotnem pasu

Vzpon na Krvavec

29.Junij.2009 | 23:48

Danes sem se kljub nekoliko slabšim obetom vremena pognal po dolgem času ponovno na kolo . Odločitev je bila POPOLNOMA pravilna . Štartal sem sicer nekoliko pozno - drugič bo treba malo prej ustati, ne pa bit tak lenuh. Že včeraj se mi je nekako pletlo po glavi kaj in kam bom danes poganjal pedala, toda vseeno nisem bil prepričan, če bi izbral tako zahtevno turo, kot je Krvavec, sploh glede na to, da imam jutri v jutranjih urah zmenjeno kolesarsko turo z Ezo-tom, ki bo vodila od Maribora, pa skoraj do Hrvaške meje, ter nazaj - planirano je nekaj več kot 100 kilometrov, kar bo z današnjimi 103km naneslo prav lepo številko .

Torej v jutranjih urah sem se kljub vremenu, ki je bilo danes resnično muhasto, saj je postreglo s prav vsemi možnimi primeri vremena (bilo je vroče, soparno, oblačno, megleno, deževalo, "lilo", ... ), pognal po klancih navzgor. Celo pot sem razmišljal o DOS kolesarjih, ki te klance pojedo za malo malico in gruntal kolikokrat se bom še matral, da bom z lahkoto predihal kaj takega . Mobitel, ki je vrtel samo dobro in energijsko polno muziko, je bil moj edini spremljevalec in razumela sva se prav fajn, čeprav je bil zavit v 3 vrečke in spet z elastikami, da ga ni sesmodil dež .

Po dobrih treh urah brcanja sem že bil na "vrhu" in se veselil pogleda na gondolo ter smučišča. Nato pa sem se odpravil še do radijskega stolpa, kjer pa sem dokončno omagal ... ja še enkrat bo treba hočem osvojiti prav VRH . Pri gondoli sem pofotkal nekaj zrnastih fotografij z mobitelom in posnel krajši panoramski video.

Sledil je adrenalniski spust, katerega, kot se spodobi, nisem speljal brez adrenalinskih dodatkov - ja popolnoma podobno meni. Na srečo sem jo odnesel brez poškodb kolesa in telesa . Moram pa priznati, da je sekanje ovinkov skozi gozd prava adrenalinska bomba - sploh če tega ne nameravaš storiti prostovolno . V spustu sem dosegel maksimalno hitrost 65,5 km/h , ostale podatke pa lahko pogledate na desni pod statistiko.

Panoramski pogled na vrhu Krvavca

Izobraževanje moških ...

23.Junij.2009 | 22:03

Odličen kratek filmček, kateri ima lepo sporočilce. Prijetnih 10 min ogleda vam želim

Resnica alkohola

22.Junij.2009 | 18:41

Dobro me je nasmejal . Pa še precej res je vse skupaj

Jazz koncert

21.Junij.2009 | 03:48

Danes sem se prvič udeležil Jazz koncerta. Do danes skoraj nisem poznal te zvrsti glasbe (no ja najbolj znane komade že poznam, kot je recimo What a Wonderful World by Louis Armstrong). Malce me je skrelo da mi mogoče koncert ne bo všeč, toda že s prvo skladbo sem začel kar uživati. Komadi so kar precej razgreli publiko, tako da je bilo vzdušje prav prijetno. Naredil sem tudi par fotografij, ki pa so zaradi nekoliko slabše svetlobe in ISO 1600 precej "šumeče". Kot kaže bo kmalu čas za nov body .

Oddigrane skladbe so mi bile kar precej všeč (instrumentalne so mi šle bolj v uho, kot skladbe s spremljavo vokala) in mislim, da je čas da se sprehodim po "rožicah" in najdem še kak dober komad.

Nekaj ostalih fotografij: fotogalerija.

Orglice

20.Junij.2009 | 01:14

V popoldanskem času sem se danes (včeraj) odpravil, v spremstvu prijetne družbe, do slapa Orglice. Pot do slapa je nezahtevna in lahko prehodna. Ker je bila temperatura okolice za nekaj stopinj nižja, kot v dolini in drugje, mi je bil izlet še toliko bolj všeč

Sprehod vzame dobre pol ure in že nas pozdravi šumenje vode. Preskoči se še nekaj kamnov, prepleza kako skalo in že prši hladna voda po vročem telesu ... mmmm ... fenomenalna osvežitev. "Legenda" pravi, da vsak požirek te vode podaljša življenje za 2 leti ... če je to res mislim, da mi še doooolgo ne bo hudega .

Zelo prijeten izletek, ki ga bom definitivno ponovil v obdobju ko bo malenkost več vode.

Ogledal sem si start 16. kolesarske dirke po SLO

20.Junij.2009 | 01:00

Danes ob 12:30 so iz Starega mestnega jedra v Kamniku pognali svoja kolesa tekmovalci 16. dirke po Sloveniji in se podali na 143km dolgo drugo etapo s ciljem na Ljubljanskem gradu. Osebno mi je bil prizor prečudovit , vsa ta prelepa kolesa - naravnost čudovito . Start etape je naznanil kamniški župan A. Smolnikar z zamahom zastavice, kolesarji pa so za gledalce in fotoreporterje odpeljali 2 turistična kroga po ulicah Kamnika.

Po drugem krogu pa je šlo zares . Rezultati druge etape so že objavljeni, zmagal pa je Giovanni Visconti (ISD Neri) s časom 3:13:05, slovenski heroj Jure Kocjan (Carmiooro) pa je osvojil 3 mesto z zaostankom 0:02. Jih bo že ugnal jutri na naslednji preizkušnji . Več fotografij se nahaja v galeriji ...

PS: Jure Robič je na RAAM-u še vedno vodilni! Bravo Jure! Čeprav je zaradi okvare navigacije svojo progo malenkost podaljšal - toda zasledovalci ga še vedno niso dohiteli! Robič je pomoje narejen iz našemu človeštvu neznanih materialov

HOME - must see!

17.Junij.2009 | 23:34

Vsem (no ja vsaj tistim, ki ste se po nesreči izgubili na moji spletni strani) predlagam ogled dokumentarnega filma HOME. Na spletu je že precej časa in ogledalo si ga je že kar nekaj ljudi.

Tematika filma je za moje pojme, trenutno najbolj pomembna stvar tega našega malega planeta, in ta dokumentarec jo predstavi v vsej svoji podobi - ONESNAŽENJE in izkoriščanje naravnih virov.

Film je dokaz, da se lahko z zelo majhnim denarnim vložkom naredi fenomenalen dokumentarec. Četudi vam tema mogoče ne bo zanimiva lahko uživate v informacijah, predvsem pa čudovitih slikah in video posnetkih.

No ne bom dolgovezil film si raje oglejte in ustvarite si svoje mnenje, jaz svojega že kar nekaj časa imam in ne zre v neko lepo in mavrično prihodnost.

Vzpon na Snežnik

14.Junij.2009 | 23:41

Danes sem se s prijateljem Davidom (EZO) odpravil na že dobro znano kolesarsko mučenje . Ideja je bila ponoviti naskok na vrh Snežnika s kolesi. To seveda pomeni, da se nazaj prinese fotke koles ob/na znamenitem stebru na vrhu Snežnika . Start je bil ob 9 zjutraj, ja ne najbol pametna odločitev toda ni kaj že tako sem spal samo 3 ure , pa še Ezo je moral prepeljati pol Slovenije, da je našel vasico Grahovo . 

Oborožila sva se z 6 litri vode, frutabelami in sendvičom, ter se pognala proti Snežniku. Kot vsak popoln plan je imel tudi ta pomanjkljivost - vodič je bil popolnoma zanič. Seveda sem falil odcep ter kmalu bi se znašla v Koritnicah, saj sva se spustila preko Mašuna proti Pivki. Napako sem "kmalu" pogruntal ker se je vse skupaj veliko preveč spuščalo namesto dvigovalo, zato sva obrnila in ponovno pregriza klance, ki sva si jih na novo ustvarila, na križišču sva tokrat krenila pravilno ter se odpravila proti Sviščakom. 

V idealni opoldanski pripeki sva prišla do konca ceste in pot nadaljevala s pomočjo peš-honde proti vrhu. Kolesa so varno počivala na najinih ramah. Z vsakim korakom sva bila bližje zadanemu cilju. Seveda se je nama poznalo nekaj več kot 65km klancev, zato je bilo (moje) sopihanje proti vrhu definitivno za vpisat v Guinness-ovo knjigo rekordov . Toda po sadomazo mučenju sva prišla na vrh . Sedaj pa so trpele najine frutabele in sendviči . 

Seveda brez fotosessiona na vrhu ni šlo! 

Ko nama je bilo dovolj poziranja sva se odpravila počasi preko Gašperjevega hriba nazaj proti domu. Sledil je strm spust po skalovju in borovcih toda bilo je neverjetno zabavno . In vse kar gre GOR zagotovo prileti tudi DOL, in enako je bilo z nama ... Ko sva prišla do ceste naju je kar odneslo v dolino in to s hitrostjo +50km/h. V enem ovinku sem skoraj imel bližnje srečanje z grmovjem, toda s kolesom sva se odločila, da bova ostala tokrat na cesti (fiiiuuuu ... še sreča )

Kot vidite sem resnično užival pa čeprav sem precej izmučen. Vse fotografije vzpona pa si lahko ogledate v fotogaleriji